ZA POCETNICI , pa i za site drugi, I del

[kiko_vet]

VOVED
 
 Ribite vo zarobenistvo  bile vazni za covestvoto uste od praistorisko vreme. Antickite Egipkani bile prvite luge za koi se znae koi cuvale ribi ne samo kako izvor na hrana tuku i za zabava. Spored nivnite hieroglifi tie najmnogu cuvale Tilapia species i Mormyrids. Zlatnite ripki pak selektivno gi odgleduvale Kinezite uste od 10ti vek, no ne se doneseni vo Evropa se do docniot 17ti vek ( 1791 g.). Vo 1853 god. Londonskoto Zoolosko Drustvo napravilo javen akvarium za da gi prezentira vidovite na ribi. Veke do 1864 god. vakvi akvariumi se otvoreni i vo Paris i Hamburg. Mnozinstvoto na ribite vo ovie akvariumi bile vidovi od lokalnite mesta i mozele da se najdat vo najbliskite reki i ezera . Prvata “tropska” riba e uvezena vo 1869 god. i stanuva zbor za Rajskata riba ( Macropodus opercularis ). Odtogas se poveke i poveke tropski ribi bile noseni od dalecnite mesta. Na pocetokot tropskite akvariumi bile zagrevani na otvoren ogan, sto e opasen i neefikasen nacin na zagrevanje akvarium. Filtrite bile golemi, bucni i skapi. Hemijata na vodata skoro i ne se razbirala pa taka akvariumi so “dobra” voda ne postoele. Ribite stradale od slaba uhranetost  zaradi nedostig na razlicni zivi i suvi hrani. Postoele malku varijacii na vidovite i od tie za samo nekolku postoi dokumentacija. Akvaristite ne mozele da najdat sigurni informacii za goleminata na ribite, hranenjeto, grizata i nivnoto odnesuvanje. Skoro site ribi bile divi edinki, dodeka samo mal broj se razmnozuvale vo zarobenistvo. Za vreme na transport procentot na mortalitet na ribite bil mnogu golem, so sto ova hobi stanuvalo skapo. Kako rezultat na toa cuvanjeto na tropski ribi ( kako sto togas bile narekuvani ) bilo hobi na bogatite i naucno podkovanite. Denes , akvariumskata tehnologija e mnogu podobrena i cuvanjeto na ribi e mnogu polesno.
  Denes, poveketo akvariumski ribi se uste se razmnozuvaat vo Azija , no dobar del se “proizveduvaat” i vo Florida. Ovie vidovi koi se razmnozuvaat vo zarobenistvo imaat poveke prednosti od divite edinki zaradi sto gi ima pocesto na pazarot, verojatnosta da zabolat od razni paraziti e pomala, se poeftini i poizdrzlivi. Kako i da e , suksesivnite generacii na ovie ribi imaat se pomalku izrazena boja i pomali perki odkolku divite edinki. Cuvanjeto na tropski ribi stanuva se popopularno i pokraj kompjuterskite programi za simulacija na akvariumi kade covek moze da cuva ribi bez da si gi navodeni racete. Pricinata za zgolemuvanjeto na popularnosta na ova hobi e zaradi negovata prirodnost, varijaciite na vidovite i relativno lesnotijata na cuvanje ribi. Ribite se milenici koi ne baraat mnogu vnimanie  a i akvariumot e eden vid na ukras vo sobata. Akvaristikata e hobi vo koe se uziva i hobi koe nosi relaksacija i prosvetuvanje na luge od sekoja doba na starost.


Osnovna anatomija na riba   
      ( osnovni latinski poimi; dobro e da se znaat : kranijalno- napred kon glavata ; kaudalno-nazad ;  dorzalno-nagore, gore od… ; ventralno-nadolu, dolu od… lateralno-stranicno, levo ili desno od nekoja sredina ; medijalno- kon sredinata ;za drugi ponataka )

Oblik na telo – Postoi ogromna raznovidnost na ribi vo svetot. Sekoj vid se adaptira za zivot vo specificna sredina. So ispituvanje na formata na teloto na ribata, moze dobro da se nauci za sredinata od kade poteknuva i nejzinoto opkruzuvanje. Ribite koi plivaat na povrsina imaat usta svrtena nagore i poramen grb. Vidovite so visoko telo, lateralno spleskani kako Diskusot i Skalarot se adaptirale za zivot vo bavni vodi; dodeka pak onie vitkite so forma na torpedo podobro se adaptirani vo brzi vodi. Onie koi plivaat na dnoto imaat poramen stomak i usta svrtena nadolu; nekoi od ovie imaat vidoizmeneto vodeno babule pa taka “ potskoknuvaat” na supstratot namesto da plivaat.

Glava – Generalno ima tri lokacii na ustata sto e indikator od kade ribite najcesto se hranat. Pa taka na onie koi se hranat na povrsina ustata im e svrtena nagore za da se hranat najcesto so insekti. Onie koi se hranat vo srednite sloevi na vodata imaat terminalna usta sto obicno se smeta za usta “normalna” kaj riba. Ribite predatori najcesto imaat siroka usta, dodeka omnivorite imaat pomala. Onie koi se hranat na dnoto generalno imaat usta svrtena nadolu; cesto ovie ribi se opremeni so “mustaki” koi se dopirni i organi za vkus i gi koristat za lociranje na hrana vo matna voda. Isto taka kaj nekoi od ovie ribi, posebno Loricarids imaat usta kako smukalka za grebenje ( vsmukuvanje ) algi, drva rastenija i kal.

Perki – Tie sluzat za plivanje, stabilnost, gradenje gnezdo, mrestenje i kako dopirni organi. Perkite mozat da bidat edinecni ili vo par. Mnogu akvariumski ribi videni vo ova hobi imaat dolgi iscrtani perki razvieni so selektivno razmnozuvanje.
   Kaudalnata ili opasna perka sluzi kako pridvizuvacki pogon. Ribite koi imaat viljucasta opasna perka se brzi plivaci, a tie koi imaat zaoblena kaudalna perka se ribi za akcija kako predatorite. Golemite i zaobleni kaudalni perki  cesto imaat uloga za privlekuvanje na partneri.
   Edinecnata Analna perka e locirana na kaudoventralnata strana, napred od opasnata. Taa ima uloga vo stabilizacija na ribata za vreme na plivanje. Dolgi analni perki koi sto se dvizat branovidno sluzat isto i za pridvizuvanje.
   Pelvicnite ili ventralni perki se parni perki, locirani se ponapred od analnata perka. Tie isto sluzat za stabilizacija na ribata za vreme na plivanje, Ponekogas ovie perki se modificirani kako dolgi tenki i spleskani i sluzat kako dopirni organi. Vakvi perki imaat na primer Corydoras vidovite i im sluzat za da gi zadrzat jajcata za vreme na mrestenje.
   Pektoralnite perki se isto taka parni perki i se najduvaat vo blizina na zabrite i sluzat za manevriranje na ribata. Vo nekoi slucai kaj ribi koi plivaat po dno, ovie perki se adaptirale taka sto ribite mozat da odskoknat nagore ili duri i da odi po dnoto. Ponekogas pektoralnite perki se opremeni so bocki za odbrana.
   Edinecnata Dorzalna perka e locirana na grbot na ribata i sluzi za balans za vreme na plivanje. Kraevite na ovaa perka cesto se ostri i cesto e prisutna i bocka ( spine ) .
   Adipoznata perka e mala perka koja se najduva pomegu dorzalnata i kaudalnata perka kaj nekoi ribi.

Pokrivka na teloto – Najgolemiot del od ribite se pokrieni so krluski koi go stitat teloto. Nekoi ribi kako na primer catfish  imaat kovcesti plocki koi imaat ista namena. Drugi vidovi imaat mnogu mali krluski ili pak voopsto gi nemaat.

Oboenost na teloto – Iako so selektivnoto odgleduvanje se dobieni golem broj neprirodni boi i sarki, divite ribi sepak se pokoloritni. Bojata e od golemo znacenje za ribite; nekoi vidovi se potpiraat na moznosta za kamuflaza za da ne bidat primeteni od predatorite. Drugi imaat atraktivni boi za privlekuvanje na partneri dodeka treti koristat “eye-spots” za da gi izmamat predatorite kade da napadnat. Ciklidite od Afrika koi gi nosat malite vo usta cesto imaat “egg-spots” za oploduvanje.
Bojata e opredelena od pigmentot na ribata i refleksijata od svetloto. Ribi so temna koloritnost obicno imaat pigmentirana koza, dodeka vidovite so srebrenasta iridescencija zavisat od refleksijata na svetloto. Nekoi vidovi se sposobni da ja vidoizmenat nivnata boja , dodeka drugi imaat razlicna za vreme na nokta. 
Zdravite ribi sekogas se pooboeni od bolnite. Za da se odrzi ribata vo top forma treba da se obezbedi so razlicna hrana, parametrite na vodata da se pogodeni i da se cuva so kompatabilni partneri t.e. vidovi. Nekoi specijalni hrani so dodatoci za boja mozat da doprinesat za istaknuvanje na odredeni boi kaj ribata. Za vreme na teritorijalni borbi, mrestna sezona i za vreme na mrestenje boite kaj najgolemiot broj na vidovi na ribi se najistaknati.

Zabri -  Toa se organi so koi se razmenuvaat gasovi pomegu ribata i okolnata sredina t.e vodata. Niz zabrite ribite se sposobni da apsorbiraat CO i da isfrlaat CO2 . Kako i belite drobovi i zabrite imaat golema povrsina za razmena na gasovi.
Nekoi vidovi imaat vidoizmeneti zabri i drugi organi pa mozat preku atmosferskiot vozduh da dobijat kislorod.
Bidejki ribite ziveat vo sredina kade so ziveat, vodata konstantno pominuva vo nivnoto telo preku osmoza. Osmoza e dvizenje na voda od mesto kade ima pomala razgradba na soli do mesto kade razgraduvanjeto na soli e pogolemo. Toa e pricinata zosto vodata navleguva vo teloto na ribata. Vodata odnadvor probuva da ja razlozi golemata koncentracija na soli vo teloto na ribata. Pa zatoa, slatkovodnite ribi konstantno ekstrahiraat voda od nivnite zabri i nikogas ne pijat za da gi zadrzat solite vo teloto nerazlozeni.

Lateralna linija -  Toa e vsusnost serija od kanali ispolneti so tecnost i se najduvaat pod krluskite . Ovaa linija gi sobira vibraciite od vodata pa taka ribite da najdat hrana, osekaat predatori, navigiraat poefikasno…; so nejzina pomos mnogu vidovi se dvizat bez pomos na vidot vo temni ili zamateni vodi.

Voden meur -  Toa e meurce ( babule, kesa ) ispolneto so vozduh i ima uloga vo odrzuvanje na neutralna pozicija na ribata koga ni lebdi, ni potonuva. So negova pomos ribite spijat vo sredinata na vodata. Brojni vidovi imaat vidoizmeneti vodni meuri za da se prisposobat na sredinata vo koja ziveat. Pa taka , nekoi mozat da golataat vozduh koj odi vo meurot kade se razmenuva kislorod. Ovaa adaptacija najcesto ja ima kaj ribi koi ziveat vo voda koja strada za kislorod.


To be continued…..
Vo narednite epizodi ce citate za hemija na voda, akvariumot, griza za rastenija

P.S   Koregirajte ako nesto sum zgresil ili pak dodadeto nesto so mislite deka treba i dokolku nekoj saka da se vkluci vo temava mozi namesto da mi dava karmi  i slicno da postavi sliki kako primeri

[nenad66]

 t28  karma

[Uran]

Wooow, sto  napravi be Kiko    tekstot e predolg, a jas se uste se rasonuvam, plus uste kafe ne ispieno, ke go procitam pokasno malce  nb,m nb,m nb,m nb,m 

[Aleksandar B]

Vreme bese da se javi nasiot veterinar 
Bravo Kiko 

[ADZI]

 

[jufka]

 t28

[kiko_vet]

aj procitajte pred da davate karmi ebago ,   ehhhh so mi napravi ova nesonicava, ne sum sposoben za primanje na mnogu informacii, ama barem angliskiov si go vezbam hehhe

[Uran]

Nema nie sto da dodavame Kiko, sega go procitav. Edino mozelo da se zbogati so nekoja slika, pr, lateralnata linija, mnogumina ne znaet sto e a ja glidaat sekoj pat koga ke si ja vidat ribata. Cekame vtoriot del, ne si za dzabe oficijalen veterinar na forumot 

[kiko_vet]

vet vo progres, imam uste mnogu, ama ce bidi

[kiko_vet]

ja edna slika za lateralnata linija, veke ko ne sakate vie da dodadete nekoja

[kiko_vet]

lateralnata linija e so broj 5

[kiko_vet]

aj da si go doigram oroto

[zarko_vrpeto]

bravo .... i od mene e ova se vika vistinska veterinarska rabota 

[Prilep]

Bravo be Kiko!!! 

[Ljube]

 

[p]

За почетници и искусни во #акваристика,  I del - Нови во Слатководното #хоби - MKREEF https://t.co/jpov9vfhmT via @forum_mkreef #аквариум

— mkreef forum (@forum_mkreef) December 12, 2016