ZA POCETNICI, pa i za site drugi.. II del - Hemija na voda

[kiko_vet]

HEMIJA NA VODA

Tropskite slatkovodni akvariumski ribi se naogaat vo razlicni vodeni sredini – od brzi planinski reki do golemi ezera i sporodvizecki reki. Sekoj od ovie biotopi pokraj toa sto sodrzi unikatni vidovi na ribi, isto taka ima i unikatni parametri na vodata vo zavisnost od opkruzuvackite faktori. Bidejki ribite poteknuvaat od vakvi sredini so posebni kondicii na vodata, vo akvariumot treba da  ima ako ne isti, barem slicni karakteristiki. Za da im se ovozmozi kolku tolku prirodna sredina , akvaristot treba da ima nekoe osnovno poznavanje na hemijata na vodata, posebno pH, tvrdinata i azotniot ciklus.

PH – pH skalata e skala koja se koristi za merenje na kiselosta ili baznosta na nekoja substanca. Taa se dvizi od 0 do 14, kade sto 0 pretstavuva najkisela sredina, a 14 e najbazna. Vodata so neutralna pH od 7.0 ima ednakov odnos na H+ i OH- joni. Voda koja ima pH pod 7.0 se smeta za kisela ( imajki povekje H+ joni od  OH- joni ), dodeka voda so pH nad 7.0 se smeta za alkalna ili bazna ( imajki povekje  OH- od H+ joni ). Skoro site slatkovodni ribi ziveat vo vodi kade pH se dvizi od 5.0 do 9.0 , so mnozinstvo koi ziveat vo malku kisela prema neutralna pH ( 6-7.5 ).
Vo akvariumot pH vrednosta na vodata moze da se manipulira so koristenje na fosfati, bikarbonati i drugi buferi. Kako i da e , pH moze da se promeni i pokraj ovie buferi, taka na primer koristenjeto na razni ukrasni materijali kako na primer drva i slicno, a i  izmetot na ribite moze da dovede do snizuvanje na pH. Koga pH vrednosta ke padne pod 5.5, bakteriite Nitrosomonas koi do razgraduvaat amoniumot se namaluvaat pa taka nivoto na amonium raste.

Snizuvanje na pH – pH moze da se namali so razni hemikalii koi gi ima vo pet shopovite. Imajte vo predvid deka mnogu od ovie preparati se baziraat na fosfati koi pretstavuvaat hrana sto do pottiknuva rastot na algi. pH isto taka moze da se snize so rastenijata , so disenjeto na ribite, so ufrlanje na CO2  vo vodata. Vo tvrda voda snizuvanjeto na pH e malku potesko, pa taka prvo treba da se omekne vodata pa posle da se probuva so snizuvanje na pH vrednosta.

Zgolemuvanje na pH – pH vo akvariumot moze da se zgolemi so dodavanje na soda bikarbona ( bikarbonati ) ili menuvanje na voda.

Tvrdina na vodata – Stepenot na tvrdinata na vodata se odnesuva t.e zavisi od kolicestvoto na razlozeni minerali, posebno kalcium i magnezium , vo vodata. Tvrdinata na vodata najcesto se meri vo kolicestvoto na kalcium karbonat ( CaCO3 ) , i se izrazuva so ppm ( part per million ) , kH ( carbonate hardness ) i dH ( degrees of hardness ) ili gH ( general hardness ). Pa taka vodata koja e meka ima malku rastvoreni minerali dodeka kaj tvrdata voda e obratno. Nekolku generalno zemeni nivoa se pokazani podolu ( 1 dh e ednakvo na odprilika 17 ppm )

Mnogu meka             -      0-70 ppm ; 0-4 gH ( dH )
Meka                         -    70 -135 ppm ; 4-8 gH ( dH )
Sredno tvrda              -  135 - 200 ppm ; 8-12 gH ( dH )
Tvrda                         -  200 – 350 ppm ; 12-20 gH ( dH )
Mnogu tvrda              -  nad 350 ppm ; nad 20 gH ( dH )

Za mnogu akvaristi tvrdinata na vodata ne im e mnogu vazna, no treba da se ima vo predvid deka preterano meka voda moze da napravi problemi; bidejki pomekata voda ima pomal buferski kapacitet zaradi nedostigot na CaCO3 ( koj sto e priroden bufer ) podlozna e na opaganje na pH, kade dokolku pH dramaticno se namali moze da predizvika steta na zitelite na akvariumot.

Karbonatna tvrdina – Ovaa tvrdina ne se koristi tolku cesto kako merka za tvrdina na voda; taa vklucuva prisustvo na minerali i drugi joni , drugi od Ca i Mg.

Menuvanje na tvrdina na voda – Moze da se napravi na nekolku nacini. Pa taka vodata moze da omekni dokolku se filtrira preku peat mov ili so filtracija preku sistem na obratna osmoza ( RO – reverse osmozis sistem ) .   …….( Ion exchange resins moze da se iskoristi za namaluvanje na tvrdinata na vodata – ako moze nekoj da objasni bidejki ova resins kolku so vidov e obvitkuvanje so smola , pa ne mi e jasno kako joni da se obvitkaat so smola , t.e. toj proces )………    Za stvrdnuvanje filtrirajte ja vodata niz dolomit ili crushed coral. ( ili vo nasi uslovi samo so dodavanje na voda od cesma  )

Elektricna sprovodlivost – So merenje moze da se pronajde elektricna sprovodlivost vo vodata. Sprovodlivosta e indikator na broj na joni ( elektricni napolneti partikuli ) vo vodata. Kolku e pogolema tvrdinata na vodata, tolku e pogolema i elektricnata sprovodlivost. Testiranjeto na sprovodlivosta moze da pokaze samo brojot na joni prisutni vo vodata no ne go pokazuva nivnoto poteklo , dali se od Mg, Ca ili Fe.

Kislorod – Vo akvariumot, rastenijata , zivotnite i bakteriite zavisat od kolicestvoto na kislorod razlozen vo vodata. Kislorod moze da se dodade preku vozdusna pumpa so staven rasprskuvac na vozduh, so koristenje na filter koj dovolno ja razbiva povrsinata na vodata ili so koristenje na wet-dry filter. Rastenijata isto taka dodavaat kislorod za vreme na denot preku fotosinteza, iako go koristat istiot za vreme na nokta. Pa taka, vo bilen akvarium nivoto na kislorod dosta opaga za vreme na nokta. Na povisoka temperatura kislorodot pomalku se rastvora vo vodata pa taka potrebno e poveke aeriranje.

CO2  - Jaglerod dioksidot e isto taka gas prisuten vo vodata kako nus produkt od disenjeto na organizmite vo akvariumot. Za vreme na fotosinteza na rastenijata im e potreben CO2. Koga ima nedostatok na CO2, rastenijata sporo rastat a nivnite lisja pocnuvaat da veneat. Del od razlozeniot CO2 vo vodata formira karbonska kiselina so sto se snizuva pH. Ako ima mnogu CO2 vo akvariumot ribite ke stradaat.

Dodavanje na CO2 – Moze da se dodade so snizuvanje na tvrdinata na vodata za da se oslobodi CO2 od kalcium bikarbonatot. Isto taka se dodava so koristenje na CO2 sistemi, bilo da se DIY ili gotovi.

Azotniot ciklus – Koga ribite isfrlaat izmet , rastenijata izumiraat i hranata skapuva, otpadot ne isceznuva. Odpadot , vo forma na sostojki na azotot se razlozuva od bakterii do drugi produkti se dodeka finalniot produkt NO3 ne se absorbira od rastenijata ili se trgne so sifoniranje na dnoto. Procesot na konvertiranje na NH3/NH4 vo NO3 e poznat kako nitrifikacija. Delovi od ovoj proces se zabelezlivi koga se formira akvarium za prv pat ili koga akvariumot e nadvor od balans.
Koga akvariumot prvpat se formira, vo nego nema prisutni nitrifikacioni bakterii ( osven ako ne se koristi filter ili podloga od veke oformen akvarium ). Se stavaat nekolku izdrzlivi ribi; za vreme na prviot den tragite na amonium/amonijak se zgolemuvaat ( poveke toksicen amonijakot ako pH e nad 7, pomalku toksicen amoniumot koga pH e pod 7 ). Za nekolku dena nivoto na amonijak se zgolemuva do toksicno nivo. Za ova vreme Nitrosomonas bakteriite pocnuvaat da se razvivaat. Ovie bakterii go razlozuvaat amonijakot vo nitriti ( NO2 ) , sto se pomalku toksicni od amonijakot/amoniumot. Drug tip na bakterii, Nitrobacters, gi razlozuvaat nitritite vo pomalku toksicnite nitrati ( NO3 ). Nitratite se absorbiraat od rastenijata ili algite, ili se odstranuvaat so menuvanje na voda. Iako nitratite se pomalku toksicni od drugite azotni soedinenija , vo visoki kolicini i tie se opasni.
Ova se slucuva isto taka i koga akvariumot se vadi od balans. Ako otpadot stanuva se pogolem, zaradi preteruvanje so hrana, prepolnetost ili nemenuvanje na voda, nivoto na amonijak povtorno raste. Vo ovoj slucaj , menuvajte voda se dodeka ne se vospostavi nekoja normala.
Pokacuvanjeto na amonijak isto taka moze da se sluci dokolku nekoi od gorenavedenite bakterii izumrat. Toa se slucuva koga filter materijalot se pere vo sapunica ili sredstvo za dezinfekcija. Vo toj slucaj akvariumot pak ke treba da se ciklira. Da se vnimava na namaluvanjeto na pH ( pod 5.5 ) ili so koristenje na lekarstva koi isto taka mozat da ja namalat populacijata na ovie bakterii.

          Nitrosomonas           Nitrobacters
NH3     -------------  NO2  ----------------NO3
Premnogu hrana                                     absorbiran od rastenijata
Izmet od ribite                                        odstranuvanje so menuvanje na voda
Smrt
   

[Uran]

 nb,m, ovaa kako i prethodnata odat na prva strana

[nenad66]

  upika use edna karma

[zarko_vrpeto]

  Bravo uste ednas ama daj zemi be drugar ne dve apoj tuku cela pakovka opnija pa otspijaj malce oti ova vejke nebiva gi rusis site rekordi  .Aj barem ke go spremis ispitot po ribi mnogu pred vreme 

[Prilep]

Bravo uste ednas ama daj zemi be drugar ne dve apoj tuku cela pakovka opnija pa otspijaj malce oti ova vejke nebiva gi rusis site rekordi  .Aj barem ke go spremis ispitot po ribi mnogu pred vreme 

 

[Aleksandar B]

Nisto nema da komentiram
 

[Ljube]

 

[ADZI]

gi zaborai heterotrofnite bakterii, koj odpadokot i organskite odpadoci go teraat do amonjak...

inace toa so toksicnosta pH.. za mene podednakvo se toksicni dvete formi... zatoa sto cuvanje pH 5 konstantno. e ekstremno tesko i neblagodarno

[kiko_vet]

gi zaborai heterotrofnite bakterii, koj odpadokot i organskite odpadoci go teraat do amonjak...

inace toa so toksicnosta pH.. za mene podednakvo se toksicni dvete formi... zatoa sto cuvanje pH 5 konstantno. e ekstremno tesko i neblagodarno

 t28 bravo za dopolnuvanjeto, inace toa so procitav toa prevedov... ( tretiot del bajagi kasni , me fati mrza nesto )

[Aleksandar B]

gi zaborai heterotrofnite bakterii, koj odpadokot i organskite odpadoci go teraat do amonjak...

inace toa so toksicnosta pH.. za mene podednakvo se toksicni dvete formi... zatoa sto cuvanje pH 5 konstantno. e ekstremno tesko i neblagodarno

 t28 bravo za dopolnuvanjeto, inace toa so procitav toa prevedov... ( tretiot del bajagi kasni , me fati mrza nesto )

Mladi deca, pa mrzlivi ... 

[Саше]

Bravo super opishano.....

[petreski t.]

 t28   

[Gjuro]

  nb,m