collapse

* Prebaruvanje


* Posledni Postovi

DOBRO UTRO by NO CARRIER
[December 08, 2023, 11:53:36 PM]


staklen pesok za akvariumi by p
[September 05, 2023, 11:48:43 PM]

The first post content
MINERALNA ISHRANA NA BILKITE



Poveketo rastenija i ostanati zivi organizmi vo sebe gi sodrzat skoro site na nam poznati elementi.Medjutoa…, za ishrana i rastenje potrebni se samo nekoi od niv. Vodnite rastenija vo ovoj pogled mnogu zavisat od nadvoresnata sredina, pri sto nekoi rastenija zemaat hranlivi materii od podlogata (preko korenoviot sistem), dodeka drugi preku celoto svoe telo.

Za normalen zivot na bilkite potrebno im e kislorod i jaglerodioksid. Osven ovie materii na bilkite im se potrebni i niz drugi materii za svoj normalen rast i razvoj. Prisustvoto na azot vo sredinite kaj sto rastat bilkite e neophodno zatoa sto toj e mnogu vazen za sinteza na belkovinite. Elementite od prirodata koi im se potrebni vo pogolemi kolicini (makroelementi) se fosfor(F), hlor(Cl), kalijum(K), natrijum(Na), Kalcijum(Ca), Magnezijum (Mg), sulfur(S). Za ishrana na vodenite bilki neophodni se osven makro elemenati i mikroelementi t.e elementi cie prisustvo e neophodno vo mnogo mali kolicini. Toa se :bor (Bo), cink (Zn), bakar (Cu), zelezo (Fe), Molibden(Mb), Kobalt(Co) i drugi. Bez razlika sto ovie elementi im se neophodni na bilkte vo prilicno mali kolicini, nekoi od niv se od golemo znacenje za nivniot normalen zivot.

Koncetracijata na hranlivi materii vo vodata moze poprilicno da varira. Organizmot na bilkite gi zema od svojata okolina ovie materii, obrazuvajki vo svoite tkiva potrebna koncetracija. Dokolku vo okolinata na bilkite (podlogata i vodata) se naogaat dovolni kolicini na ovie materii bilkite normalno ke rastat. Nivnata boja i ostanatite karakteristiki isto taka ke bidat normalni. Nedostatok na nekoj od potrebnite elementi se manifestira so anomalija vo rastot, izmena na formata na rastot a so samoto toa i so izvesni morfoloski promeni na samata bilka, kao i prestanok na procesot na razmnozavanje na samite bilki. Pregolema koncetracija na poedini elemenati vo vodata isto taka mozat da dovedat do izvesni anomalii vo normalniot zivot na bilkite, i taka da go narusi nejziniot normalen rast i razvoj.

Vo ovoj del ke se osvrneme na vlijanieto na razni hemiski sostojki na rastot na vodnite bilki so cel ova da ni pomogne pri odgleduvanjeto na akvariumskite bilki.

AZOT (N)

Ke pocneme so azotot (N) koj e mnogu vazen za bilkite zatoa sto toj e osnoven element vo procesot na stvaranje na bilni belkovini i neophoden za nivniot rast i razvoj. Vo akvariumot azotot vleguva najcesto vo vid na organski materii koi se naogaat vo hranata za ribi. Pri raspaganjeto na organskite materii koi bilkite vo odredeni oblici ne mozat da gi koristat, doagaa do nivno razlozuvanje do aminokliselini cie vpivanje od strana na bilkite e isto taka oteznato. Tuka na scena stapuvaat bakteriite koi obicno se naogaat vo dolnite sloevi na vodata, vo podlogata,filterot itn. Ovie bakterii ni se poznati kako nitrifikacioni bakterii i tie se odgovorni za razlozuvanje na organskite materii na amonijak, nitrit i nitrat. Pritoa treba da se znae deka ovoj proces vo nekoi svoi segmetni e prilicno dolg narocito vo novoformirani akvariumi koi mozat da bidat izlozeni na gladuvanje (od nutri.bakterii). Ova gladuvanje vo novoformirani akvarium ke trae do momentot vo koj organskite materii vo raspaganje ke se natalozat i ke dovedat do porast na populacijata na nutrifikacionite bakterii bilo vo filterot bilo vo samata podloga na akvariumot. Znaci ovo gladuvanje ke trae do momentot vo koj nutrifikacionite bakterii ke obezbedat dovolni kolicini na azot. Kolku ke trae ovoj proces zavisi od poveke raboti pa zatoa nemoze precizno da se kaze kolku bi traelo, ma da vo najgolem broj slucai gore spomenatoto se formira vo rok od 20 do 45 dena, od formiranjeto na akvariumot. I vo star akvarium narocito ako e gusto zasaden isto taka moze da se dojde do azotno gladuvanje. Nekoi od znacite na bilki gladni od azot se: Prevremeno izumiranje na starite listovi, pozoltuvanje na kraevite na lisjata  koe postepeno se siri na celokupnata povrsina na listovite i prestanok na rastenje. Vo star akvarium ovaa pojava e vrzana za niza priciniteli koi uslovuvaat nitrifikacionite bakterii da nemozat da prenesat organski materii vo oblik koj e iskoristliv za bilkite. Vo vakvi slucai slucai se preporacuva vnesuvanje na djubriva vo akvariumot bilo vo oblik na u o na nitrati(NO3) ili amonijak(NH3). Pri toa obrnete golemo vnimanie zatoa sto ovie materii vo izvesna koncetracija se mnogi toksicni za ribite. Isto taka preterano vnesuvanje na ovie materii moze da dovede do naglo rastenje na izvesni grupi na algi. Se postavuva prasanjeto koi se optimalni kolicini na ovie materii i koi soedinenija e najdobro da se izberat. Odgovorot na ova prasanje zavisi od niza faktori i e tesno povrzan so PH reakcijata na akvariumskata voda. Vo akvarium kade sto Ph-to e pod 6,5 podobro e da se vnesuvaat nitrati. Mnogobrojni trudovi na priznati aquabotanicari  pokazale deka vo kisela sredina nitratite se podobri od soli na amonijakot. Sprotivno na ova vo neutralna voda i blago bazna voda podobro e da se upotrebuvaat soli na amonijak. Vo takvi slucaii najpreporaclivo e koristenje na karbamida (urea). Dokolku azotni djubriva se dodavaat vo vodata najdobro e toa da se pravi ednas dnevno ili sekoj vtor den. Ovoj sovet e poradi toa sto kako sto veke spomnavme pogolema koncentracija bi bila otrovna za ribite i zatoa sto na ovoj nacin nema da ima nagli izmeni na kolicinite na nitrati vo vodata. Ramnomerno dodavanje na azotni materii na ovoj nacin vo mali kolicini koi nema nepovolno da vlijaat na ostanatite ziteli na nasiot akvarium opravdano e i so toa sto pri toa sto toj den ke bidat usvoeni site dodatni nitro soedinenija.

Pri formiranje na nov akvarium moze odednas da se stavat 25 mg karbamida na litar voda. Vo nov akvarium vodata ima neutralna reakcija i karbamidot ke bide lesno iskoristen od strana na bilkite .So stareenje na akvariumot del od ova djubrivo koj ne e iskoristen od strana na bilkite ke bide oksidiran vo proces na nitrifikacija i povtorno raspolozliv na bilkite.So pojavata na znaci na rastenje i razvoj na bilkite vo akvariumot pozelno e da se pocne so vnesuvanje na mnogu pomali dozi na spomenatite supstanci.Doziranjeto so karbamid e lesno zatoa sto e vo granulati. Otprvin dobro e da se dodavaat 3-4 granuli na sekoi 100 litri voda.

So pojava na znaci na azotno gladuvanje vo postar akvarium isto taka e pozelno da se dodade karbamid koj brzo ke bide iskoristen vo naizmenicna oblik a neiskoristeniot visok ke bide oksidiran kako sto spomenavme pred malce. Pozelno e pritoa da se pocne so dosta niska doza-2 granuli na 100 litri voda,sekojdnevna doza na akvarium koj e gusto zasaden. Posle 3-5 dena dozata moze da se zgolemi duri do 10-12 granuli na 100 l dnevno. Vaka se postapuva i so novooformen akvarium posle nekolku meseci pri sto razlikata e samo vo toa sto vo ovoj slucaj pocetna doza bila znacajno pogolema. Maksimalna dnevna doza nesmee da prejde 10- 12 granuli.

FOSFOR (P)

Od glediste na akvariumskite bilki, od makroelemntite mnogu vazen e i fosforot.Ovoj element blisku e povrzan so procesot na skladiranje i koristenje na energija kaj bilkite i ucestvuva vo procesot na sinteza na belkovini, masti, jaglenovodorod, vitamini bilni fermenti, a isto taka i vo procesot na disenje. Fosforot e bitna sastojka na adenozintrifosfatot koj e osnoven nositel na energijata na zivite organizmi. Vo najgolemi kolicini fosforot se naoga vo mladite delovi na bilkite.

Znaci na nedostatok na fosfor se temneenje na maldi listovi, nevoobicaeno svitkuvanje na mladite listovi i pojava na temni do bakarno-crvenkasti fleki na starite listovi. Pri nedostatok na fosfor se primenuva dodavanje na istiot vo vid na kalciumovi, kaliumovi i magneziumovi soli na ortofosforna kiselina. Vo akvaristikata najcesto primenuvana kalciumova sol e poznata pod imeto superfosfat.(Ca(H2PO4)2 x H2O). So ogled deka nedostatokot na fosfor kaj bilkite tesko moze da se utvrdi se sovetuva negovo dodavanje zaedno so kompleks so uste nekoi elementi koi ke gi spomeneme.

KALIUM (K)

Sleden vazen element za zivotot na bilkite e kaliumot (K). Toj e biten za sinteza na jaglenovodorodot i se naoga vo golemi kolicini vo mladite tkiva na bilkite. Toj ucestvuva vo mnogu fermentativni procesi koi se slucuvaat vo bilnoto tkivo.

So ogled na toa deka akvariumot e eden izoliran sistem kolicinata na kalium mnogu cesto e nedovolna za normalen zivot na bilkite. Poradi izoliranosta na akvariumot kako sistem, najcesto hranlivite materii do akvariumskite bilki dospevaat pri hranenje na ribite, i so delumicnoto menuvanje na vodata. Nedostatokot na kalium se manifestira so pojava na zolti tocki na kraevita na listovite.

VO akvarium kaliumot e najdobro da se dodava vo kompleks t.e vo soedinenie so drugi materii. Na primer: Kalium so ortofosforna kiselina koja sodrzi i kalium i fosfor vo lesno absorbiracka forma za bilkite. Doza na 100 litri voda na ova soedinenie e 2-3 gr. VO zemjodelieto zs gjubrenje se koristi koristi kompleks od azot,fosfor i kalium poznat pod nazivot NPK. Ova djubrivo kako sto gledate gi sodrzi neophodnite makroelementi N,F,K i toa vo odnos koj e optimalen za bilkite. Ova moze da se dodava vo akvarium pri sekoja promena na voda dokolku se primenuva redevno. Obicno se dozira 1-2 grama na 100 l voda. Sekako kolicinata zavisi i od drugi faktori kako sto se: kolicinata na bilki, odnosno ribi vo akvariumot. Gusto zasadeni akvariumi sakaat pogolema kolicina od spomenatata kolicina na spomenatata materija dodeka sprotivno od toa so zgolemuvanje na populacijata na ribi dozata na ovaa materija se smaluva. Znaci u celata ovaa rabota potrebno e vnimanie pri odreduvanjeto na dozata, potrebno e  iskustvo, kako bi se izbegnalo predoziranje i truenje na ribite.

KALCIJUM (Ca)

Akvariumskite bilki sakaat i odredena doza na kalciuma(Ca).Kolicinata na kalcium vo vodata ja odreduva i tvrdinata na vodata. Vo nasi uslovi, nedostatokot na ovoj makroelement e dosta redok, no vo slucaite na odleduvanje na ribi vo meki vodi dobieni preku RO ili jonoizmenuvacki smoli moze da dojde do nedostatok na istiot. Na dvata opisani nacini se vrsi demineralizacija na vodata a so samoto toa se otstranuvaat neophodnite materii za bilkite. Koristenje na voda cie nivo na karbonati e mnogu nisko moze da predizvika nedostatok ili gladuvanje na bilkite za kalcium. Ne retko odgleduvacite na Diskusi za los rast na bilkite kako pricina ja naveduvaat visokata temperatura na koja gi cuvaat nivnite ribi a pri toa ne obrnale vnimanie deka nivnite bilki izumiraat od glad odnosno potreba za neophodnite materii zatoa sto ziveat vo skoro potpolno demineralizirana voda.

MAGNEZIJUM (Mg)

Magneziumot e isto taka vazen element za akvariumskite bilki. Negoviot nedostatok vo vodata e pocest od nedostatokot na kalcium. I magneziumot vlijae na stepenot na tvrdina na vodata. Nedostatokot na magnezium na bilkite se manifestira so pojava na beli povrsini izegju lisnite nervi, kako posledica na propaganje na lisnoto tkivo. Shodno na toa akvaristite, koi pri pravenje na pomeka voda bi trebalo da dodavaat samo kalciumovi soli, kako neznacajno bi ja zgolemile tvrdinata (da receme od dh 0 na dh 4) vo taa prilika da dodadat i odredeni kolicini magneziumovi soli.

SULFUR (S)

Vo makroelementite spagja i Sulfurot koj vleguva vo sostavot na skeletot na mnogu suvozemni bilki obezbeduvajki ispravenost na stebloto. Vodnite bilki vo zavisnost na sredinata vo koja ziveat ima mnogo pomalce potreba od ovoj element. Potrebite na akvariumskite bilki za ovoj element znacajno se zgolemuvaat so nivnoto izleguvanje nad povrsinata na vodata vo suva sredina.

Pokraj makroelementite mnogu bitna uloga vo zivotot na bilkite mozat da igraat i mikroelementite, koi se zastapeni vo nesporedlivo pomali kolicini ama toa ne znaci deka se pomalce vazni.Sprotivno na toa, hemiskite svojstva na ovie elementi imaat vazna ulogo vo zivotot na bilkite. Najvazni mikroelementi vo bilkite se naogaat kolicini od 0,001 do 0,00001 %.Nedostatok od nekoi mikroelementi vo vodata potrebno e da se kompenziraat.

BOR (B)

Ova e eden od najvaznite mikroelementi za okolinata na bilkite.Negovata uloga vo zivotot na bilkite e mnogu slozena. Nedostatokot na bor se manifestira na mladite listovi na rastenijata. Propagjanje na vrvovite na rastenijata obicno se vrzani so nedostatok na bor.Negoviot nedostatok moze da se kompenzira so dodavanje na slednata supstanca vo akvariumot: (Na2B4O7 x 10 H2O) vo kolicini od 0,2 mg na litar ednas do dva pati mesecno.

CINK (Zn)

Ovoj element ima vazna uloga vo procesot na tkivnoto disenje. Toj ucestvuva vo fotosintezata. Da se odredi nedostatokot na cink vo vodata na obicen akvarist mu e tesko da prepoznae. Vo vodata se dodava vo vid na cinkova sol vo kolicini od 0,1 mg na litar akvariumska voda, ednas do dva puti mesecno.

BAKAR (Cu)

Ovoj element e mnogu znacaen za procesot na ishrana na bilkite. Istrazuvanjata pokazale deka bakarot gi aktivira vitaminite od B grupata, vlijae na belkovinite i jaglenovodorodot. Bakarot go stiti hlorofilot od raspaganje i ovozmozuva sinteza mogucava na belkovinite. Nedostatokot na bakar doveduva do pjava na izbledenost na site listovi na bilkata i izumiraat site meki tkiva na listovite. Nedostatokot se kompenzira so vnesuvanje na bakarsulfat(CuSO4 X 5 H2O) Kolicinata na doziranje nesmee da prejde 0,2 mg po litar, i bakarot se dodava ednas do dvapati mesecno sto zavisi od kolicinata na bilki vo akvariumot.

MANGAN (Mn)

Manganot e uste eden element bez koj zivotot na bilkite e nezamisliv. Toj e mnogu biten za oksidativni procesi, vleguva vo sostavot na mnogu bilni fermenti i ima uloga vo tkivnoto disenje. Nedostatokot na manganot se manifestira so: na pocetokot svetli povrsini na tkivato na listot pomegju lisnite nervi. Nedostatokot moze da se kompenzira so dadavanje na kalium permangan (KMnO4) vo vodata vo kolicini od 0,1 mg na litar ednas do dva pati mesecno.

MOLIBDEN(M)

Osnovna funkcija na molibdenot e fiksiranje na azotot vo tkivata na bilkata, normalizacija na procesot na vpivanje na fosforot. Toj ucestvuva vo mnogu oksidativni reakcii vo organizmot na bilkite. Da se otkrie nedostatokot na ovoj element mozno e da se otkrie samo so slozena hemiska analiza.

KOBALT (Co)

Kobaltot igra vazna uloga vo procesot na sinteza na vitaminite, i toa pretezno vitaminot C. Negoviot nedostatokot na ovoj element moze kako i vo slucajot so molbidenot da se utvrdi isklucivo so hemiska analiza. Vo akvariumot toj obicno vleguva preku hranata za ribi. Znacajni kolicini na kobalt sodrzat larvite Chyronomida.

Zelezo (Fe)

Prisustvoto na zelezo vo akvariumot e od golemo znacenje za bilkite. Narocito e vazno dvovalentnoto zelezo koe ucestvuva vo tkivnoto disenje. Vo akvariumot e pozelno da se dodaba ednas nedelno vo vid na sulfat (FeSO4 x 7H2O) vo kolicini od 0,1 do 0,2 mg po litar akvariumska voda. Bilkite na koi im se dodava zelezo vo ovoj oblik imaat temno zelena boja (vo zavisnost od bojata na rastenieto) i izrazeni jaki i pravilni listovi.

Denes vo akvashopovite mozat da se najdat mnogu dodatoci za rast na bilkite od mnogu svetski firmi. Ovie firmi proizvoduvaat dodatoci vo oblik na: tableti,koi se stavaat pod korenite ne bilkite ili vo vid na tecni rastvori kako gorenavedenite materii koi se dodavaat vo vodata na akvariumot. Tecni dodatoci obicno se dodavaat pri redovna zamena na vodata. Pri dodavanjeto na spomenatite na gotovite preparati treba striktno da se vodime po upatstvata koi se dadeni na samiot proizvod, bidejki so predoziranjeto so ovie preparati mozat da predizvikaat ozbilni problemi vo akvariumot. Primenata na vakvi dodatoci ovozmozuva kolku tolku na bilkite da im se ovozmozi normalno funkcioniranje vo zatvoren sistem kako sto e akvariumot. Bilnata masa na ovoj nacin normalno se razviva a bilkite imaat normalni i intenzivni boi.

So samoto toa i zaklucokot deka vo eden zatvoren sistem kako sto e akvariumot, kade sto bilkite nemozat sami da dojdat do potrebnite materii koi gi ima vo prirodata potrebno e, odnosno neophodno i zadoolzitelno e da se dodavaat site ovie elementi da bi se razvivale kako sto treba. I na kraj uste deka dodavanjeto na site ovie potrebni elementi moze da bide komplicirano ako gi barame eden po eden, najubavo e da se koristat gotovi preparati koi veke gi ima ili mozat da se najdat i na nasiov forum.  :icon_thumright:


Link

Author Topic: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE  (Read 2693 times)

0 Members and 1 Guest are viewing this topic.

Offline Ljube

  • SeaWolf
  • *******
  • Join Date: Jan 2009
  • Location: Skopje
  • Age: 44
  • Posts: 5785
  • Activity:
    0%
  • Karma: 201
    • Aqua Park
MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« on: April 07, 2009, 02:03:48 PM »
MINERALNA ISHRANA NA BILKITE



Poveketo rastenija i ostanati zivi organizmi vo sebe gi sodrzat skoro site na nam poznati elementi.Medjutoa…, za ishrana i rastenje potrebni se samo nekoi od niv. Vodnite rastenija vo ovoj pogled mnogu zavisat od nadvoresnata sredina, pri sto nekoi rastenija zemaat hranlivi materii od podlogata (preko korenoviot sistem), dodeka drugi preku celoto svoe telo.

Za normalen zivot na bilkite potrebno im e kislorod i jaglerodioksid. Osven ovie materii na bilkite im se potrebni i niz drugi materii za svoj normalen rast i razvoj. Prisustvoto na azot vo sredinite kaj sto rastat bilkite e neophodno zatoa sto toj e mnogu vazen za sinteza na belkovinite. Elementite od prirodata koi im se potrebni vo pogolemi kolicini (makroelementi) se fosfor(F), hlor(Cl), kalijum(K), natrijum(Na), Kalcijum(Ca), Magnezijum (Mg), sulfur(S). Za ishrana na vodenite bilki neophodni se osven makro elemenati i mikroelementi t.e elementi cie prisustvo e neophodno vo mnogo mali kolicini. Toa se :bor (Bo), cink (Zn), bakar (Cu), zelezo (Fe), Molibden(Mb), Kobalt(Co) i drugi. Bez razlika sto ovie elementi im se neophodni na bilkte vo prilicno mali kolicini, nekoi od niv se od golemo znacenje za nivniot normalen zivot.

Koncetracijata na hranlivi materii vo vodata moze poprilicno da varira. Organizmot na bilkite gi zema od svojata okolina ovie materii, obrazuvajki vo svoite tkiva potrebna koncetracija. Dokolku vo okolinata na bilkite (podlogata i vodata) se naogaat dovolni kolicini na ovie materii bilkite normalno ke rastat. Nivnata boja i ostanatite karakteristiki isto taka ke bidat normalni. Nedostatok na nekoj od potrebnite elementi se manifestira so anomalija vo rastot, izmena na formata na rastot a so samoto toa i so izvesni morfoloski promeni na samata bilka, kao i prestanok na procesot na razmnozavanje na samite bilki. Pregolema koncetracija na poedini elemenati vo vodata isto taka mozat da dovedat do izvesni anomalii vo normalniot zivot na bilkite, i taka da go narusi nejziniot normalen rast i razvoj.

Vo ovoj del ke se osvrneme na vlijanieto na razni hemiski sostojki na rastot na vodnite bilki so cel ova da ni pomogne pri odgleduvanjeto na akvariumskite bilki.

AZOT (N)

Ke pocneme so azotot (N) koj e mnogu vazen za bilkite zatoa sto toj e osnoven element vo procesot na stvaranje na bilni belkovini i neophoden za nivniot rast i razvoj. Vo akvariumot azotot vleguva najcesto vo vid na organski materii koi se naogaat vo hranata za ribi. Pri raspaganjeto na organskite materii koi bilkite vo odredeni oblici ne mozat da gi koristat, doagaa do nivno razlozuvanje do aminokliselini cie vpivanje od strana na bilkite e isto taka oteznato. Tuka na scena stapuvaat bakteriite koi obicno se naogaat vo dolnite sloevi na vodata, vo podlogata,filterot itn. Ovie bakterii ni se poznati kako nitrifikacioni bakterii i tie se odgovorni za razlozuvanje na organskite materii na amonijak, nitrit i nitrat. Pritoa treba da se znae deka ovoj proces vo nekoi svoi segmetni e prilicno dolg narocito vo novoformirani akvariumi koi mozat da bidat izlozeni na gladuvanje (od nutri.bakterii). Ova gladuvanje vo novoformirani akvarium ke trae do momentot vo koj organskite materii vo raspaganje ke se natalozat i ke dovedat do porast na populacijata na nutrifikacionite bakterii bilo vo filterot bilo vo samata podloga na akvariumot. Znaci ovo gladuvanje ke trae do momentot vo koj nutrifikacionite bakterii ke obezbedat dovolni kolicini na azot. Kolku ke trae ovoj proces zavisi od poveke raboti pa zatoa nemoze precizno da se kaze kolku bi traelo, ma da vo najgolem broj slucai gore spomenatoto se formira vo rok od 20 do 45 dena, od formiranjeto na akvariumot. I vo star akvarium narocito ako e gusto zasaden isto taka moze da se dojde do azotno gladuvanje. Nekoi od znacite na bilki gladni od azot se: Prevremeno izumiranje na starite listovi, pozoltuvanje na kraevite na lisjata  koe postepeno se siri na celokupnata povrsina na listovite i prestanok na rastenje. Vo star akvarium ovaa pojava e vrzana za niza priciniteli koi uslovuvaat nitrifikacionite bakterii da nemozat da prenesat organski materii vo oblik koj e iskoristliv za bilkite. Vo vakvi slucai slucai se preporacuva vnesuvanje na djubriva vo akvariumot bilo vo oblik na u o na nitrati(NO3) ili amonijak(NH3). Pri toa obrnete golemo vnimanie zatoa sto ovie materii vo izvesna koncetracija se mnogi toksicni za ribite. Isto taka preterano vnesuvanje na ovie materii moze da dovede do naglo rastenje na izvesni grupi na algi. Se postavuva prasanjeto koi se optimalni kolicini na ovie materii i koi soedinenija e najdobro da se izberat. Odgovorot na ova prasanje zavisi od niza faktori i e tesno povrzan so PH reakcijata na akvariumskata voda. Vo akvarium kade sto Ph-to e pod 6,5 podobro e da se vnesuvaat nitrati. Mnogobrojni trudovi na priznati aquabotanicari  pokazale deka vo kisela sredina nitratite se podobri od soli na amonijakot. Sprotivno na ova vo neutralna voda i blago bazna voda podobro e da se upotrebuvaat soli na amonijak. Vo takvi slucaii najpreporaclivo e koristenje na karbamida (urea). Dokolku azotni djubriva se dodavaat vo vodata najdobro e toa da se pravi ednas dnevno ili sekoj vtor den. Ovoj sovet e poradi toa sto kako sto veke spomnavme pogolema koncentracija bi bila otrovna za ribite i zatoa sto na ovoj nacin nema da ima nagli izmeni na kolicinite na nitrati vo vodata. Ramnomerno dodavanje na azotni materii na ovoj nacin vo mali kolicini koi nema nepovolno da vlijaat na ostanatite ziteli na nasiot akvarium opravdano e i so toa sto pri toa sto toj den ke bidat usvoeni site dodatni nitro soedinenija.

Pri formiranje na nov akvarium moze odednas da se stavat 25 mg karbamida na litar voda. Vo nov akvarium vodata ima neutralna reakcija i karbamidot ke bide lesno iskoristen od strana na bilkite .So stareenje na akvariumot del od ova djubrivo koj ne e iskoristen od strana na bilkite ke bide oksidiran vo proces na nitrifikacija i povtorno raspolozliv na bilkite.So pojavata na znaci na rastenje i razvoj na bilkite vo akvariumot pozelno e da se pocne so vnesuvanje na mnogu pomali dozi na spomenatite supstanci.Doziranjeto so karbamid e lesno zatoa sto e vo granulati. Otprvin dobro e da se dodavaat 3-4 granuli na sekoi 100 litri voda.

So pojava na znaci na azotno gladuvanje vo postar akvarium isto taka e pozelno da se dodade karbamid koj brzo ke bide iskoristen vo naizmenicna oblik a neiskoristeniot visok ke bide oksidiran kako sto spomenavme pred malce. Pozelno e pritoa da se pocne so dosta niska doza-2 granuli na 100 litri voda,sekojdnevna doza na akvarium koj e gusto zasaden. Posle 3-5 dena dozata moze da se zgolemi duri do 10-12 granuli na 100 l dnevno. Vaka se postapuva i so novooformen akvarium posle nekolku meseci pri sto razlikata e samo vo toa sto vo ovoj slucaj pocetna doza bila znacajno pogolema. Maksimalna dnevna doza nesmee da prejde 10- 12 granuli.

FOSFOR (P)

Od glediste na akvariumskite bilki, od makroelemntite mnogu vazen e i fosforot.Ovoj element blisku e povrzan so procesot na skladiranje i koristenje na energija kaj bilkite i ucestvuva vo procesot na sinteza na belkovini, masti, jaglenovodorod, vitamini bilni fermenti, a isto taka i vo procesot na disenje. Fosforot e bitna sastojka na adenozintrifosfatot koj e osnoven nositel na energijata na zivite organizmi. Vo najgolemi kolicini fosforot se naoga vo mladite delovi na bilkite.

Znaci na nedostatok na fosfor se temneenje na maldi listovi, nevoobicaeno svitkuvanje na mladite listovi i pojava na temni do bakarno-crvenkasti fleki na starite listovi. Pri nedostatok na fosfor se primenuva dodavanje na istiot vo vid na kalciumovi, kaliumovi i magneziumovi soli na ortofosforna kiselina. Vo akvaristikata najcesto primenuvana kalciumova sol e poznata pod imeto superfosfat.(Ca(H2PO4)2 x H2O). So ogled deka nedostatokot na fosfor kaj bilkite tesko moze da se utvrdi se sovetuva negovo dodavanje zaedno so kompleks so uste nekoi elementi koi ke gi spomeneme.

KALIUM (K)

Sleden vazen element za zivotot na bilkite e kaliumot (K). Toj e biten za sinteza na jaglenovodorodot i se naoga vo golemi kolicini vo mladite tkiva na bilkite. Toj ucestvuva vo mnogu fermentativni procesi koi se slucuvaat vo bilnoto tkivo.

So ogled na toa deka akvariumot e eden izoliran sistem kolicinata na kalium mnogu cesto e nedovolna za normalen zivot na bilkite. Poradi izoliranosta na akvariumot kako sistem, najcesto hranlivite materii do akvariumskite bilki dospevaat pri hranenje na ribite, i so delumicnoto menuvanje na vodata. Nedostatokot na kalium se manifestira so pojava na zolti tocki na kraevita na listovite.

VO akvarium kaliumot e najdobro da se dodava vo kompleks t.e vo soedinenie so drugi materii. Na primer: Kalium so ortofosforna kiselina koja sodrzi i kalium i fosfor vo lesno absorbiracka forma za bilkite. Doza na 100 litri voda na ova soedinenie e 2-3 gr. VO zemjodelieto zs gjubrenje se koristi koristi kompleks od azot,fosfor i kalium poznat pod nazivot NPK. Ova djubrivo kako sto gledate gi sodrzi neophodnite makroelementi N,F,K i toa vo odnos koj e optimalen za bilkite. Ova moze da se dodava vo akvarium pri sekoja promena na voda dokolku se primenuva redevno. Obicno se dozira 1-2 grama na 100 l voda. Sekako kolicinata zavisi i od drugi faktori kako sto se: kolicinata na bilki, odnosno ribi vo akvariumot. Gusto zasadeni akvariumi sakaat pogolema kolicina od spomenatata kolicina na spomenatata materija dodeka sprotivno od toa so zgolemuvanje na populacijata na ribi dozata na ovaa materija se smaluva. Znaci u celata ovaa rabota potrebno e vnimanie pri odreduvanjeto na dozata, potrebno e  iskustvo, kako bi se izbegnalo predoziranje i truenje na ribite.

KALCIJUM (Ca)

Akvariumskite bilki sakaat i odredena doza na kalciuma(Ca).Kolicinata na kalcium vo vodata ja odreduva i tvrdinata na vodata. Vo nasi uslovi, nedostatokot na ovoj makroelement e dosta redok, no vo slucaite na odleduvanje na ribi vo meki vodi dobieni preku RO ili jonoizmenuvacki smoli moze da dojde do nedostatok na istiot. Na dvata opisani nacini se vrsi demineralizacija na vodata a so samoto toa se otstranuvaat neophodnite materii za bilkite. Koristenje na voda cie nivo na karbonati e mnogu nisko moze da predizvika nedostatok ili gladuvanje na bilkite za kalcium. Ne retko odgleduvacite na Diskusi za los rast na bilkite kako pricina ja naveduvaat visokata temperatura na koja gi cuvaat nivnite ribi a pri toa ne obrnale vnimanie deka nivnite bilki izumiraat od glad odnosno potreba za neophodnite materii zatoa sto ziveat vo skoro potpolno demineralizirana voda.

MAGNEZIJUM (Mg)

Magneziumot e isto taka vazen element za akvariumskite bilki. Negoviot nedostatok vo vodata e pocest od nedostatokot na kalcium. I magneziumot vlijae na stepenot na tvrdina na vodata. Nedostatokot na magnezium na bilkite se manifestira so pojava na beli povrsini izegju lisnite nervi, kako posledica na propaganje na lisnoto tkivo. Shodno na toa akvaristite, koi pri pravenje na pomeka voda bi trebalo da dodavaat samo kalciumovi soli, kako neznacajno bi ja zgolemile tvrdinata (da receme od dh 0 na dh 4) vo taa prilika da dodadat i odredeni kolicini magneziumovi soli.

SULFUR (S)

Vo makroelementite spagja i Sulfurot koj vleguva vo sostavot na skeletot na mnogu suvozemni bilki obezbeduvajki ispravenost na stebloto. Vodnite bilki vo zavisnost na sredinata vo koja ziveat ima mnogo pomalce potreba od ovoj element. Potrebite na akvariumskite bilki za ovoj element znacajno se zgolemuvaat so nivnoto izleguvanje nad povrsinata na vodata vo suva sredina.

Pokraj makroelementite mnogu bitna uloga vo zivotot na bilkite mozat da igraat i mikroelementite, koi se zastapeni vo nesporedlivo pomali kolicini ama toa ne znaci deka se pomalce vazni.Sprotivno na toa, hemiskite svojstva na ovie elementi imaat vazna ulogo vo zivotot na bilkite. Najvazni mikroelementi vo bilkite se naogaat kolicini od 0,001 do 0,00001 %.Nedostatok od nekoi mikroelementi vo vodata potrebno e da se kompenziraat.

BOR (B)

Ova e eden od najvaznite mikroelementi za okolinata na bilkite.Negovata uloga vo zivotot na bilkite e mnogu slozena. Nedostatokot na bor se manifestira na mladite listovi na rastenijata. Propagjanje na vrvovite na rastenijata obicno se vrzani so nedostatok na bor.Negoviot nedostatok moze da se kompenzira so dodavanje na slednata supstanca vo akvariumot: (Na2B4O7 x 10 H2O) vo kolicini od 0,2 mg na litar ednas do dva pati mesecno.

CINK (Zn)

Ovoj element ima vazna uloga vo procesot na tkivnoto disenje. Toj ucestvuva vo fotosintezata. Da se odredi nedostatokot na cink vo vodata na obicen akvarist mu e tesko da prepoznae. Vo vodata se dodava vo vid na cinkova sol vo kolicini od 0,1 mg na litar akvariumska voda, ednas do dva puti mesecno.

BAKAR (Cu)

Ovoj element e mnogu znacaen za procesot na ishrana na bilkite. Istrazuvanjata pokazale deka bakarot gi aktivira vitaminite od B grupata, vlijae na belkovinite i jaglenovodorodot. Bakarot go stiti hlorofilot od raspaganje i ovozmozuva sinteza mogucava na belkovinite. Nedostatokot na bakar doveduva do pjava na izbledenost na site listovi na bilkata i izumiraat site meki tkiva na listovite. Nedostatokot se kompenzira so vnesuvanje na bakarsulfat(CuSO4 X 5 H2O) Kolicinata na doziranje nesmee da prejde 0,2 mg po litar, i bakarot se dodava ednas do dvapati mesecno sto zavisi od kolicinata na bilki vo akvariumot.

MANGAN (Mn)

Manganot e uste eden element bez koj zivotot na bilkite e nezamisliv. Toj e mnogu biten za oksidativni procesi, vleguva vo sostavot na mnogu bilni fermenti i ima uloga vo tkivnoto disenje. Nedostatokot na manganot se manifestira so: na pocetokot svetli povrsini na tkivato na listot pomegju lisnite nervi. Nedostatokot moze da se kompenzira so dadavanje na kalium permangan (KMnO4) vo vodata vo kolicini od 0,1 mg na litar ednas do dva pati mesecno.

MOLIBDEN(M)

Osnovna funkcija na molibdenot e fiksiranje na azotot vo tkivata na bilkata, normalizacija na procesot na vpivanje na fosforot. Toj ucestvuva vo mnogu oksidativni reakcii vo organizmot na bilkite. Da se otkrie nedostatokot na ovoj element mozno e da se otkrie samo so slozena hemiska analiza.

KOBALT (Co)

Kobaltot igra vazna uloga vo procesot na sinteza na vitaminite, i toa pretezno vitaminot C. Negoviot nedostatokot na ovoj element moze kako i vo slucajot so molbidenot da se utvrdi isklucivo so hemiska analiza. Vo akvariumot toj obicno vleguva preku hranata za ribi. Znacajni kolicini na kobalt sodrzat larvite Chyronomida.

Zelezo (Fe)

Prisustvoto na zelezo vo akvariumot e od golemo znacenje za bilkite. Narocito e vazno dvovalentnoto zelezo koe ucestvuva vo tkivnoto disenje. Vo akvariumot e pozelno da se dodaba ednas nedelno vo vid na sulfat (FeSO4 x 7H2O) vo kolicini od 0,1 do 0,2 mg po litar akvariumska voda. Bilkite na koi im se dodava zelezo vo ovoj oblik imaat temno zelena boja (vo zavisnost od bojata na rastenieto) i izrazeni jaki i pravilni listovi.

Denes vo akvashopovite mozat da se najdat mnogu dodatoci za rast na bilkite od mnogu svetski firmi. Ovie firmi proizvoduvaat dodatoci vo oblik na: tableti,koi se stavaat pod korenite ne bilkite ili vo vid na tecni rastvori kako gorenavedenite materii koi se dodavaat vo vodata na akvariumot. Tecni dodatoci obicno se dodavaat pri redovna zamena na vodata. Pri dodavanjeto na spomenatite na gotovite preparati treba striktno da se vodime po upatstvata koi se dadeni na samiot proizvod, bidejki so predoziranjeto so ovie preparati mozat da predizvikaat ozbilni problemi vo akvariumot. Primenata na vakvi dodatoci ovozmozuva kolku tolku na bilkite da im se ovozmozi normalno funkcioniranje vo zatvoren sistem kako sto e akvariumot. Bilnata masa na ovoj nacin normalno se razviva a bilkite imaat normalni i intenzivni boi.

So samoto toa i zaklucokot deka vo eden zatvoren sistem kako sto e akvariumot, kade sto bilkite nemozat sami da dojdat do potrebnite materii koi gi ima vo prirodata potrebno e, odnosno neophodno i zadoolzitelno e da se dodavaat site ovie elementi da bi se razvivale kako sto treba. I na kraj uste deka dodavanjeto na site ovie potrebni elementi moze da bide komplicirano ako gi barame eden po eden, najubavo e da se koristat gotovi preparati koi veke gi ima ili mozat da se najdat i na nasiov forum.  :icon_thumright:


Offline jufka

  • aquamaniac
  • ******
  • Join Date: Dec 2008
  • Location: Тетово
  • Age: 40
  • Posts: 2133
  • Activity:
    0%
  • Karma: 106
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #1 on: April 07, 2009, 02:15:26 PM »
 560855

Offline newpain01

  • Mega clen
  • *****
  • Join Date: Dec 2008
  • Location: Kumanovo
  • Age: 36
  • Posts: 1083
  • Activity:
    0%
  • Karma: 21
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #2 on: April 07, 2009, 02:47:56 PM »
 nb,m Ljube  560855

Offline Gjuro

  • aquamaniac
  • ******
  • Join Date: Feb 2009
  • Location: Kumanovo
  • Age: 44
  • Posts: 2693
  • Activity:
    0%
  • Karma: 194
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #3 on: April 07, 2009, 02:57:02 PM »
Decko pa ti sekoj den ne iznenaduvas so nesto novo. nb,m gsdxzzz gsdxzzz gsdxzzz 560855

Offline Uran

  • BigUran - Osnivac
  • SeaWolf
  • *******
  • Join Date: May 2008
  • Location: GB
  • Age: 38
  • Posts: 12154
  • Activity:
    0%
  • Karma: 469
    • Unsurpassed Сasual Dating - Actual Women
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #4 on: April 07, 2009, 03:18:20 PM »
 desetka 560855

Offline nenad66

  • SeaWolf
  • *******
  • Join Date: Dec 2008
  • Location: Rio- "pena"
  • Age: 58
  • Posts: 6244
  • Activity:
    0%
  • Karma: 226
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #5 on: April 07, 2009, 09:46:59 PM »
 t28 .. 560855 e soti znaci kritika...od  stari ghgf
se ke bide samo na cosiot brada nema da mu nikne

Offline Ljube

  • SeaWolf
  • *******
  • Join Date: Jan 2009
  • Location: Skopje
  • Age: 44
  • Posts: 5785
  • Activity:
    0%
  • Karma: 201
    • Aqua Park
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #6 on: April 07, 2009, 10:00:28 PM »
Fala, Fala , pa mora malce da ja zbogatime bibliotekava da imaat sto da citaat novite akvaristi, da nepraat greski kako nas porano.  gsdzz

Offline Aleksandar B

  • Global Moderator
  • SeaWolf
  • *
  • Join Date: Dec 2008
  • Location: Skopje
  • Age: 50
  • Posts: 4107
  • Activity:
    0%
  • Karma: 307
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #7 on: April 07, 2009, 10:07:42 PM »
Brejjj kolku bukvi  :surprise:

Bravo LJube  560855

Offline ADZI

  • aquamaniac
  • ******
  • Join Date: May 2008
  • Location: Skopje, MACEDONIA
  • Age: 43
  • Posts: 2222
  • Activity:
    0%
  • Karma: 25
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #8 on: April 07, 2009, 11:07:17 PM »
Ej bravo... Odlicen Tekst

Posle dolgo vreme srekavam toa karbamid povtorno.. gsdzz

Offline ADZI

  • aquamaniac
  • ******
  • Join Date: May 2008
  • Location: Skopje, MACEDONIA
  • Age: 43
  • Posts: 2222
  • Activity:
    0%
  • Karma: 25
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #9 on: April 08, 2009, 12:40:24 AM »
e samo nemi e jasno hlor sto majka bara u ishrnana na rastenija... mozda vo nekoja microtraga ili del od soedininenie.. no onaka chlor  hgfgd

Offline Саше

  • Super clen
  • ****
  • Join Date: Jan 2009
  • Location: Tetovo
  • Age: 29
  • Posts: 692
  • Activity:
    0%
  • Karma: 34
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #10 on: April 08, 2009, 02:30:22 AM »
 nb,m nb,m  t28  560855
P.S Nikoj ne se rodil ucen....

Offline petreski t.

  • Mega clen
  • *****
  • Join Date: Feb 2009
  • Location: skopje
  • Age: 32
  • Posts: 1437
  • Activity:
    0%
  • Karma: 69
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #11 on: April 08, 2009, 03:22:57 AM »
tooo ljubee  :happy:  560855

Offline kiko_vet

  • Mega clen
  • *****
  • Join Date: Jan 2009
  • Location: PP
  • Age: 38
  • Posts: 1144
  • Activity:
    0%
  • Karma: 38
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #12 on: April 08, 2009, 04:15:24 AM »
 gsdxzzz gsdxzzz
"Левата нога и рече на десната: меѓу нас е свршено."

Offline Cimento

  • Plant junkie
  • Mega clen
  • *****
  • Join Date: Jun 2008
  • Location: Tetovo
  • Age: 42
  • Posts: 1484
  • Activity:
    0%
  • Karma: 99
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #13 on: April 08, 2009, 07:59:15 AM »
 t28 560855
Happines is like peeng in your pants. Everyone can see it but only you can feel it's warmth!

Offline GoranX

  • Aqua clen
  • ***
  • Join Date: Jun 2008
  • Location: Прилеп-Македонија
  • Age: 42
  • Posts: 244
  • Activity:
    0%
  • Karma: 7
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #14 on: April 08, 2009, 09:51:39 AM »
Браво, карма за брат Љубе, само да кажи кои треви се најбезбедни со караси и суперишка  ghgf nb,m ghgf 560855

Offline nenad66

  • SeaWolf
  • *******
  • Join Date: Dec 2008
  • Location: Rio- "pena"
  • Age: 58
  • Posts: 6244
  • Activity:
    0%
  • Karma: 226
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #15 on: April 08, 2009, 12:16:19 PM »
Браво, карма за брат Љубе, само да кажи кои треви се најбезбедни со караси и суперишка  ghgf nb,m ghgf 560855
Samo plasticni  boske
se ke bide samo na cosiot brada nema da mu nikne

Offline Gjuro

  • aquamaniac
  • ******
  • Join Date: Feb 2009
  • Location: Kumanovo
  • Age: 44
  • Posts: 2693
  • Activity:
    0%
  • Karma: 194
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #16 on: April 11, 2009, 10:30:02 AM »
Браво, карма за брат Љубе, само да кажи кои треви се најбезбедни со караси и суперишка  ghgf nb,m ghgf 560855
Samo plasticni  boske
De be ostajtego coekot na mira si saka karasi i tocka :happy: pa da ne se tie koj ke ti ja sisa trevata ako ne si doma ghgf.
Karasi se zakon  ghgf

Offline jovo

  • Junior clen
  • **
  • Join Date: Mar 2009
  • Posts: 96
  • Activity:
    0%
  • Karma: 2
Re: MINERALNA ISHRANA NA BILKITE
« Reply #17 on: May 29, 2009, 05:03:34 PM »
ve podrzuvam karasi zakon  ghgf ghgf....  t28 gsdzz

Tags:
 

Kako da napravis mineralna podloga.

Started by Gjuro

Replies: 6
Views: 1550
Last post November 10, 2009, 01:34:19 PM
by nenad66
SimplePortal 2.3.7 © 2008-2024, SimplePortal